Delovanje in uporaba

Primarno navijanje preletnega transformatorja se poganja s stikalom iz enosmerne napetosti (običajno tranzistor). Ko je stikalo vklopljeno, primarna induktivnost povzroči, da se tok poveča v rampi. Vgrajena dioda, priključena zaporedno s sekundarnim navitjem, preprečuje nastanek sekundarnega toka, ki bi sčasoma nasprotoval primarni tokovni rampi. [1]

Ko je stikalo izklopljeno, tok v primarnem padu na nič. Energija, shranjena v magnetnem jedru, se sprosti v sekundarno, ko se magnetno polje v jedru zruši. Napetost v izhodnem navitju se zelo hitro dvigne (običajno manj kot mikrosekundo), dokler ni omejena s pogoji obremenitve. Ko napetost doseže takšno raven, da dovoli tok sekundarnega toka, se tok v sekundarnem navitju začne pretakati v obliki padajoče rampe.

Nato se cikel lahko ponovi. Če se sekundarnemu toku dovoli, da se popolnoma izprazni na nič (v jedru ni shranjene energije), potem je rečeno, da transformator deluje v diskontinuiranem načinu (DCM). Kadar je v jedru vedno shranjena neka energija (in trenutne oblike valov so bolj trapezne kot trikotne), je to neprekinjen način (CCM). Ta terminologija se uporablja predvsem v napajalnih transformatorjih.

Nizkonapetostni izhodni navitje odseva zobnik primarnega toka in ima npr. Za televizijske namene manj obratov kot primarni tok, kar zagotavlja večji tok. To je naraščajoča in impulzna oblika, ki se ponavlja na vodoravni (linijski) frekvenci zaslona. Vračanje (navpični del žagastega vala) je lahko potencialni problem preletnega transformatorja, če energija nima kam iti: hitreje kot se zniža magnetno polje, večja je inducirana napetost, ki lahko, če ni nadzorovana, utripa preko transformatorja terminalov. Uporabljena visoka frekvenca omogoča uporabo precej manjšega transformatorja. Pri televizijskih sprejemnikih je ta visoka frekvenca približno 15 kilogramov (15,625 kHz za PAL, 15,734 kHz za NTSC), vibracije transformatorskega jedra, ki jih povzroča magnetostrikcija, pa se pogosto sliši kot visok zvok. V sodobnih računalniških zaslonih lahko frekvenca variira v širokem razponu, od približno 30 kHz do 150 kHz.

Transformator je lahko opremljen z dodatnimi navitji, katerih edini namen je, da imajo v njih razporejeni relativno visoki napetostni impulzi, ko se magnetno polje poruši, ko je vhodno stikalo izključeno. V magnetnem polju je shranjena precejšnja energija, ki jo z dodatnimi navitji poveže hitro in se izogne napetosti, ki bi se sicer lahko pojavila. Impulzni vlak, ki prihaja iz navitja preletnega transformatorja, se pretvori v enosmerni tok s preprostim polvalnim usmernikom. Ni smiselno uporabljati modela polnega valovanja, ker ni ustreznih impulzov nasprotne polarnosti. En obrat navijanja pogosto povzroči impulze več voltov. Pri starejših televizijskih modelih je transformator proizvedel zahtevano visoko napetost za pospeševalno napetost CRT neposredno z izhodom, popravljenim s preprostim usmernikom. V sodobnejših izvedbah se usmernik nadomesti z multiplikatorjem napetosti. Barvni televizijski sprejemniki morajo uporabiti tudi regulator za nadzor visoke napetosti. Najzgodnejši sklopi so uporabljali vakuumski cevni regulator, vendar je uvedba sklopov v trdnem stanju uporabila enostavnejši upor, odvisen od napetosti. Popravljena napetost se nato uporabi za oskrbo končne anode katodne cevi.

Pogosto so pomožna navitja, ki proizvajajo nižje napetosti za pogon drugih delov televizijskega vezja. Napetost, ki se uporablja za pristranskost varaktorskih diod v sodobnih sprejemnikih, je pogosto izpeljana iz preletnega transformatorja ("Line OutPut Transformer" LOPT). V kompletih cevi je eno ali dvo-obratno navitje žarilne nitke nameščeno na nasprotni strani jedra kot sekundarni HV, ki se uporablja za pogon grelnika HV usmerniške cevi.

Za več informacij nas prosim kontaktirajte na sales@xfullstar.com